
Za DTG tisk naj bo vaša končna grafična datoteka pri končni velikosti motiva vsaj 300 DPI, kar velja kot industrijski minimum za oster, profesionalen izpis na tekstil. Ta vrednost je povsem ločena od tiskalniške ločljivosti stroja, ki je pri DTG napravah bistveno višja. Nizka vhodna datoteka ostane mehka in neostra, ne glede na to, kako zmogljiv je tiskalnik.
Na kratko:
- Za DTG tisk je minimalna končna ločljivost motiva 300 DPI, ki zagotavlja ostrino drobnih detajlov in tankih linij.
- Povečanje datotek brez dodajanja pikslov ne izboljša kakovosti, zato je potrebno zagotoviti ustrezno originalno ločljivost.
- Pri tiskih na temnih oblačilih je natančna priprava alfa kanala in čiste prosojnosti ključna za preprečevanje halo efektov.
- Če je motiv premajhen ali preveč podrobnejši, je bolje uporabiti vektorsko grafiko ali večjo ločljivost za ohranitev ostrine.
- Pred oddajo naročila je pomembno preveriti DPI s spletno orodjem ali v RIP programu za zagotovitev ustrezne kakovosti tiska.
Drobne črke, halftoni in fine linije potrebujejo gosto mrežo pikslov, da ostanejo ostre tudi pri tisku v naravni velikosti. Pri nižji ločljivosti se robovi zabrišejo, besedilo postane zabrisano, prehodi med barvami pa izgubijo natančnost.

Tu se skriva pogosta zmeda: proizvajalci DTG tiskalnikov, na primer Brother GTX300, navajajo tiskalniško ločljivost 1200 × 1200 DPI. Ta številka pove, kako natančno tiskalna glava nalaga kapljice črnila, ne pa, kako podrobna mora biti vaša datoteka. Tiskalnik visoke ločljivosti ne popravi datoteke, ki je bila od začetka premajhna ali premalo podrobna.
Kdaj razmisliti o višji vrednosti:
Razpon med 300 in 600 DPI je smiseln predvsem takrat, ko pričakujete, da bo motiv uporabljen tudi v večji velikosti ali na drugem izdelku.
DPI ni fiksna lastnost datoteke, temveč razmerje med številom pikslov in fizično velikostjo tiska. Formula je preprosta: število pikslov deljeno s širino v inčih je dejanski DPI.
Dejanski DPI torej vedno preverite pri velikosti, v kateri bo motiv dejansko natisnjen, ne pri izvorni velikosti datoteke.
Pravilna priprava datoteke je pri DTG enako pomembna kot sama ločljivost, zato si oglejte korake v pripravi datotek za tisk. Datoteko vedno izvozite kot PNG v barvnem prostoru RGB, idealno sRGB, saj večina RIP programske opreme in tiskalnikov pričakuje ta format.
Ključno je, da ima PNG resnično alfa prosojnost, ne le belo ozadje. RIP programska oprema, kot je Wasatch SoftRIP, prebere alfa kanal in na njegovi podlagi izračuna, kje in koliko belega podtiska nanesti pred barvnimi plastmi. Če maska ni natančna, bo bela podlaga segala čez robove motiva ali, nasprotno, manjkala na delih, kjer bi morala biti.
Pri izvozu bodite pozorni na naslednje:
Strokovni nasvet: Pred oddajo datoteke jo postavite na temno ozadje v urejevalniku, da takoj opazite morebitne bele sledove ali luknje v alfa maski.
Za poglobljeno razlago priprave bele podlage pri temnih tkaninah je koristen naš vodnik o pravilni beli podlagi pri DTG, ki pokriva pogoste vzroke za halo učinek in trd otip tiska.
Največja napaka je prepričanje, da spremenite številko DPI v programu in s tem rešite problem. Spreminjanje metapodatka DPI brez dejanskega povečevanja pikslov, kar se imenuje resampling, ne doda nobene nove podrobnosti. Slika ostane enako mehka, le datoteka postane večja.
Kako to popraviti v praksi:
Ko noben od teh korakov ni mogoč, je smiselno vprašati za nasvet tiskarno, preden oddate celotno naročilo.
Preden datoteko oddate, jo je smiselno preveriti sami. Spletna orodja za preverjanje DPI omogočajo, da naložite datoteko, vnesete končno velikost tiska in dobite takojšnje poročilo o dejanski ločljivosti pri tej velikosti.
Ta kratek pregled pogosto odkrije težave, ki jih na zaslonu računalnika sploh ne opazite.

Pri pripravi naročil najpogosteje opažamo dve težavi: datoteko, ki je bila povečana brez dovolj pikslov, in alfa masko s polprosojnimi robovi, ki povzroči viden rob bele podlage na temnih oblačilih. Obe se preprečita že pred oddajo naročila.
V povpraševanje vedno vključite končno velikost motiva, barvo oblačila in datoteko v formatu PNG z resnično prosojnostjo. Datoteke se pregledajo pred tiskom, kar pogosto pravočasno odkrije napake, ki bi sicer pokvarile končni izdelek.
— A+
Ko je vaša datoteka pripravljena pri pravi ločljivosti in čisti alfa maski, je naslednji korak preprost: oddajte povpraševanje za tisk po meri in priložite PNG pri končni velikosti tiska.

Poleg datoteke navedite barvo oblačila in želeno mesto motiva, saj to vpliva na nastavitve bele podlage. Delamo tako z manjšimi naklade za posameznike kot z večjimi naročili, pri čemer je hitra dobava ena od stalnic produkcije. Za skupinska naročila si oglejte tudi možnost, da sestavite svoj paket s prilagojenim naborom izdelkov.
Industrijski minimum je 300 DPI pri končni velikosti motiva, kot ga priporočajo smernice Printful za tiskovne datoteke oblačil. Pri preprostih grafikah z debelimi linijami je lahko sprejemljiv tudi nižji razpon, pri detajlnih motivih pa to opazno zniža ostrino.
Ne. Tiskalniška ločljivost, na primer 1200 × 1200 DPI pri Brother GTX300, pove le, kako natančno tiskalna glava nalaga kapljice črnila. Ne nadomesti premajhne ali premalo podrobne vhodne datoteke.
Povečanje slike brez dodatnih pikslov, torej resampling, ne ustvari novih podatkov, le obstoječe piksle razširi na večjo površino. Slika ostane enako mehka, pogosto pa postane še bolj zamegljena.
Uporabite spletni DPI checker, kamor naložite datoteko in vnesete končno velikost tiska, ali pa delite piksle širine slike s širino motiva v inčih. Pri pomembnih naročilih je smiselno zahtevati tudi predogled v RIP programski opremi, preden gre datoteka v tisk.
Najpogosteje je vzrok napačno pripravljena alfa maska v PNG datoteki, kjer so robovi polprosojni namesto ostrih. Priprava čiste prosojne maske je ključna, da RIP program pravilno izračuna obliko bele podlage pod motivom.
Personalizirani merch paketi za ekipe, stranke in dogodke


.png)